Moja vrnitev na Madagaskar

Tako razkošje za 92 potnikov, za vsakega po šest sedežev. Ljudje na Madagaskarju se lahko resijo katastrofe le z zaprtjem meja. Denarja za cepivo proti covidu ni. Vstop v državo odobri lahko le urad presednika. Na to dovoljenje sem čakal več kot tri mesece. Sedaj sem v karanteni. Še malo in grem na tridnevno vožnjo do mojega misijona. Seveda z 40 in več kartoni zdravil v vrednosti več kot 7.000€

Novice
Previous reading
En dan pri Pedrotu
Next reading
»Tudi mene so obtožili kraje in preprodaje kosti njihovih prednikov.«