Pismo laiške misijonarke Katje Ravnikar

Kot že vsi veste, je Ampitafa misijon na jugovzhodu Madagaskarja. Je oaza za ljudi, ki živijo na podeželju v osami, stran od civilizacije. Oaza, ker ljudje tukaj lahko najdejo duhovno oporo, zdravstveno oskrbo in izobraževanje. Poleg vsega naštetega misijon ponuja tudi nekaj delovnih mest in možnosti zaslužka, elektriko in vodo.Pred približno tednom sem v Ampitafa prišla že četrtič. Trikrat sem bila s skupino prostovoljcev POTA, s katerimi smo vsako leto organizirali tri oratorije. Letos nisem prišla samo za nekaj dni, ampak načrtujem ostati vsaj približno eno leto. V torek začnemo novo šolsko leto. Janezu bom pomagala voditi in organizirati nov vrtec. Novozgrajeni razredi že čakajo na otroke. V bližnji prihodnosti pa bomo izdelali in postavili še igrala na ograjenem vrtu pri vrtcu. Gugalnico, tobogan, tunel … V bolnici smo ravno včeraj obudili in na novo postavili laboratorij. To je zapuščina laiškega misijonarja Blaža, ki mu v času njegovega bivanja tukaj ni uspelo dokončati laboratorija. Je pa priskrbel ogromno pripomočkov, ki smo jih izbrskali iz škatel in spravil v uporabo. Naslednji teden začnemo z učenjem za delo v laboratoriju. Za začetek uporaba mikroskopa pri analizi blata in ročne centrifuge za analizo urina. Te dni je polno dogajanja. Naslednjo nedeljo pride škof, ker bo v naši župniji birma. Pa ne samo ena, birme bodo tudi na podružnicah. Janez ima te dni ogromno dela s spraševanjem pred birmo. Ravno se mudi na podeželju, kjer opravlja še zadnje priprave in preverja znanje katekizma. Zagotovo je še kaj drugega novega pri nas, verjetno sem marsikaj pozabila omeniti. Vsak dan je pri nas Akamasoa v malem. Odprt je kamnolom in veliko žena je tam zaposlenih. Bliža se tudi sezona klinčkov, nekaj jih imamo že pod streho. Francozi so postavili solarno postajo za polnjenje baterij in luči, ki si jih domačini lahko izposodijo. Za sedaj še ni preveč vroče, čeprav se bliža najbolj vroč del leta. Toliko za danes, lepe pozdrave iz Ampita-fa v Slovenijo. Ostanimo povezani v moli-tvah. Katja Ravnikar, laiška misijonark

Novice
Previous reading
Pismo misijonarja Janeza Krmelja
Next reading
Marko Vrabec na Madagaskarju