Pismo misijonarja Janeza Krmelja

Trenutno sem v razmerah Stare zaveze. Tu se spopadamo s problemi maščevanja in ubojev, ljudskega sodišča oko za oko. Nekdo je v vsaj deset ur hoda oddaljenem kraju iz maščevanja nad preteklimi grozodejstvi ubil mamo z otrokom. Ponj je prišla množica iste rodbine in vaščani. Vse so izropali, pojedli in ker ubijalca niso našli, so odpeljali šest ljudi in zahtevali odkupnino za ti dve življenji, trideset govedi. Imeli so osemnajst pušk in ljudstvo je trepetalo. Večina prebivalcev je pred tem imetje že poskrila in pobegnila. Ker niso dobili zahtevane živine, so vdrli v sosednjo krajevno skupnost, tam začeli ropati in so jim iz ogroženosti ti dali živino. Nato so šli sodit starše in sorodnike. Žandarji niso upali narediti nič, njihova smrt bi bila neizogibna, pa še mrtvih civilistov bi bilo veliko. Tu je pregovor: bolje umreti jutri kot danes, zato so raje izbrali obubožanje. Take imamo, bi rekel pokojni Klemen.S katehisti smo se porazdelili po podružnicah. Tako smo vsi misijonsko razpoloženi. Vsem želim globoke vneme za prenos vere na mlajše rodove. Ni večjega zadovoljstva kot zavest, da se je vera vrastla v sinove in hčere ter vnuke. Bog nam pri tem pomagaj.Vsem hvala za duhovno in materialno podporo našemu delu v misijonih.Janez Krmelj, Madagaska