{"id":3750,"date":"2025-04-14T21:37:50","date_gmt":"2025-04-14T20:37:50","guid":{"rendered":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/?p=3750"},"modified":"2025-05-02T18:54:26","modified_gmt":"2025-05-02T17:54:26","slug":"pota-ekipa-popravila-bager-izdelovala-pohistvo-in-pomagala-v-bolnisnici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/2025\/04\/14\/pota-ekipa-popravila-bager-izdelovala-pohistvo-in-pomagala-v-bolnisnici\/","title":{"rendered":"POTA ekipa popravila bager, izdelovala pohi\u0161tvo in pomagala v bolni\u0161nici"},"content":{"rendered":"\n

Pisal se je avgust leta 2024, ko se je skupina 7 mladih prostovoljcev pod okriljem programa POTA, odpravila na 7.000 km oddaljeni otok Madagaskar. Od\u0161li so pomagat prebivalcem misijona Ampitafa, kjer deluje slovenski misijonar Janez Krmelj. Ekipo so sestavljale medicinske setre Jana, Ne\u017ea in Lea, tehni\u010dni del pa Filip, Toma\u017e, Aneta in Gal.<\/span><\/h4>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Jana, Ne\u017ea, Aneta, Lea, Filip, Gal in Toma\u017e pred odhodom<\/span> iz letali\u0161\u010da<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pot se je za\u010dela na letali\u0161\u010du Brnik, po tem, ko smo vseh 28 kosov prtljage stehtali kar pred letali\u0161\u010dem na tehtnici. Po vzletu letala in zadnjim pogledom na Triglav v son\u010dnem zatonu, so nas pre\u0161injale misli: \u201cZdaj gre zares!\u201d, \u201csedaj se ne morem ve\u010d premisliti\u201d, \u201csem sploh sposobna nuditi pomo\u010d popolnim tujcem?\u201d, \u201csem sposoben napeljati vodovod? popraviti bager?\u201d, \u201cso malga\u0161i res zmeraj nasmejani?\u201d, \u201cse bom znal prepustiti potrebam misijona, volji Boga?…\u201d.  No, bilo je prepozno za premislek, odgovore smo \u0161li iskat kar tja, na drugo stran sveta. Polet prek Istanbula in Mavricija, s pristankom v glavnem mestu Madagaskarja Antanarivu je potekal mirno. Z navdu\u0161enjem smo pozdravili rde\u010di otok, ki nas je sprejel z zimskim, a vseeno toplim soncem. Od tam nas je \u0161ofer Pedra Opeke peljal preko mestnega vrve\u017ea do obzidane Akamasoe- dobrega prijatelja<\/em>. Mesta, ki je zraslo iz smeti. Ali z drugimi besedami- \u010dude\u017e Pedra Opeke, s katerim je dal dom ve\u010d 10.000 malga\u0161em. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
malga\u0161ki otroci pomagajo Aneti nositi prtljago po prihodi v Akamasoo<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Za nekaj dni smo se nastanili v vilo za goste. \u017de ob prihodu smo bili dele\u017eni pogledov zanimanja in navdu\u0161enja tamkaj\u0161njih otrok. Kmalu so se nam upali pribli\u017eati in \u010dez nekaj trenutkov so nam \u017ee veselo pomagali nositi prtljago. V naslednjih dneh so nam tako prirasli k srcu , da smo jih na vsakem sprehodu dr\u017eali za roko, metali v zrak in se z njimi pogovarjali v polomljeni malga\u0161\u010dini. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

V mestu smo obiskali tudi znamenite kamnolome, v katerih malga\u0161i slu\u017eijo svoj kruh z razbijanjem granita. Ve\u010d tiso\u010d jih ima delo in s tem upanje, za bolj\u0161e \u017eivljenje svojih dru\u017ein. Tudi mi smo se preizkusili v delu, na veliko za\u010dudenje tamkaj\u0161njih delavcev: \u201cBelec, ki prosi malga\u0161a, \u010de lahko pomaga delati?!\u201d Bili smo prava atrakcija in tar\u010da nedol\u017enega smeha. No, po kak\u0161ni uri smo se navadili na delo z improviziranim kladivom (namesto lesenega imajo nekateri za ro\u010daj kar plasti\u010dno cev). Delo je zelo naporno, zaslu\u017eki delavcev pa niso visoki. A za tamkaj\u0161nje ljudi je to edina prilo\u017enost, edino upanje, da se izkopljejo iz rev\u0161\u010dine in da pla\u010dajo za \u0161olanje svojih otrok in jim s tem omogo\u010dijo lep\u0161o prihodnost.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Razbijanje granita<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V Akamasoi smo se udele\u017eili slavne nedeljske svete ma\u0161e, pri kateri smo bili pri\u010da glasnemu grlenemu petju 7.000 glave mno\u017eice malga\u0161ev. Peli in slavili so vsi, tako stari, kot mladi. Ma\u0161a je bila lepa, posebna, malga\u0161ka! Veliko je bilo plesa- otroci, so z barvno koreografijo ustvarjali osupljive motive kr\u0161\u010danske simbolike. Po dobrih 3 urah ma\u0161e, smo na pobudo Pedra, tudi mi njim ob spremljavi kitare na\u0161e Anete, zapeli pesem Ti si moja gospa<\/em>. Zares lepo do\u017eivetje!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Nedeljska ma\u0161a na stadionu s 7.000 glavo mno\u017eico. Na sredini je okoli 800 otrok, ki uprizarjajo kr\u0161\u010danske motive<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pedro nas je povabil tudi na obisk k sebi domov. Pred hi\u0161o ima igri\u0161\u010de, kjer smo z otroki igrali ko\u0161arko in nogomet. Kak\u0161nega pa smo samo vzeli v naro\u010dje, saj smo videli, da sameva in se nam je zasmilil. Ob prizorih na ulici Akamasoe smo za\u010dutili hvale\u017enost za dom, dru\u017eino in ljubezen, ki smo jih dele\u017eni doma.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pedro je slovencev zmeraj iskreno vesel. Pripovedoval nam je osupljive in tudi tragi\u010dne zgodbe malga\u0161ev, predvsem otrok. O soo\u010danju z alkoholizmom, nasilju in drugih tragedijah v \u017eivljenju malga\u0161ev. V njegovem pripovedovanju smo za\u010dutili veliko zavzetost za malga\u0161e, iz\u017eareval je svetni\u0161ko sr\u010dnost, Bo\u017ejo navzo\u010dnost! Sam se je pri vsakem vpra\u0161anju kako je zmogel to, ali ono, skliceval na Boga. Za nobeno delo si ni pripisoval zaslug. Kak\u0161en mo\u017e! Vlil nam je spodbudnih besed, s katerimi smo se odpravili misijonu naproti!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Na Pedrovem dvori\u0161\u010du, skupaj z dru\u017eino Fortuna<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pot na jug se je za\u010dela z natovarjanjem najbolj\u0161ega prevoznega sredstva na Madagaskarju. 16-sede\u017eni VW Crafter nas je, prek strehe natovorjen, odpeljal na ve\u010d kot 20 ur dolgo pot, polno lukenj, hitrih zaviranj, prelepe visoke planote z ri\u017eevimi polji pa \u010dez \u010disto pravo d\u017eunglo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Postanek med vo\u017enjo v malga\u0161ki obcestni restavraciji: ri\u017e, svinjina, juha z jajcem in World cola!<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kar naenkrat pa\u2026 Pufff! Kaj se je zgodilo? \u0160oferja stopita ven in si nekaj mrmrata\u2026 \u0160e mi pogledamo, kaj se je zgodilo in glej- po\u010dena guma! Ura je 3 zjutraj, smo sredi d\u017eungle, smo dale\u010d od civilizacije\u2026 Kaj sedaj? No, situacijo smo po dobri uri, po iskanju klju\u010da, njegovega podalj\u0161ka in 2 menjavah prazne le nekako re\u0161ili. Kaj vse nas \u0161e \u010daka? \ud83d\ude42 <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Menjava gume sredi d\u017eungle<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kmalu smo prispeli v Farfangano, mesto na jugu, tik ob morju, kamor nas je s posebnim prevozom pri\u0161el iskat na\u0161 misijonar Janez Krmelj. Na\u0161 prevoz pa smo za za\u010detek morali \u0161tartati- s potiskanjem, saj je imel okvaro elektronike. Sicer 7-tonski orja\u0161ki Unimog se je vdal in zabrnel. Odpeljali smo se dalje preko Vangaindrana, \u0161e enega obalnega mesteca, kjer smo spoznali \u0161e enega slovenskega misijonarja, Staneta Kerina. Pot, ki je sledila, je bila neasfaltirana. Rde\u010da glinena zemlja je bila polna lukenj, ki jih je pridelal pretekli monsun (dolgo, mo\u010dno neurje z de\u017ejem). Ve\u010d kot 6 ur premetavanja je bila odli\u010dna prilo\u017enost, da smo spregovorili z Janezom o stanju na misijonu in predvsem, da smo lahko spoznali Janeza. Vsem je takoj prirasel k srcu. Naj povem, da je Janez odli\u010den \u0161ofer, ki ga tudi delna slepota ne ovira pri vo\u017enji po luknjastih cestah.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
S potiskanjem v\u017eigamo na\u0161 prevoz:)<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Pono\u010di smo si svetili s \u010delnimi svetilkami, saj lu\u010di niso delovale<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V trdi temi smo prispeli v Ampitafa, Janezov misijon! Utrujeni smo bili dele\u017eni nasmejanega sprejema in pozne ve\u010derje. Postelja v hi\u0161i za goste nas je \u017ee vabila in brez te\u017eav smo ji podlegli. Zaspali smo v hvale\u017enosti in pri\u010dakovanju tega kar nas \u010daka, ko se zbudimo!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Ve\u010derja z doma\u010dini<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pomemben del misijona predstavlja Sveta ma\u0161a, ki je vsako jutro ob 6:00 na bli\u017enjem hrib\u010dku, kjer je dal Janez postaviti lepo cerkvico. Ob nedeljah je cerkvica nabito polna, kar daje mo\u010dan vtis Janezovega zgleda in njegove evangeizacije. Janez pravi, da se ob ma\u0161evanju in deljenju drugih zakramentov po\u010duti najbolj izpolnjenega. V svojih pridigah je znal nagovoriti tako nas, kot malga\u0161e. Pridige so bile preproste, kot je \u017eivljenje malga\u0161ev. Malga\u0161ka vera je sicer Animizem- vera v duhove prednikov, obredja in posveti z vra\u010di. Janez nam je zaupal, da je treba njihovo vero in obi\u010daje spo\u0161tovati in sobivati z vsemi in vere ne smemo vsiljevati. Njegove besede so v nas nosilo veliko te\u017eo, saj je z vsem srcem in celim telesom predan tem ljudem in res \u017eivi svoje besede. Ljudje ob njegovem zgledu, kar sami hodijo k ma\u0161i in so aktivni na misijonu. Janeza smo spoznali kot sr\u010dnega \u010dloveka, ki \u017eivi za malga\u0161e in za to, da bi oni \u017eiveli za Kristusa.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
cerkev na misijonu Ampitafa<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na\u0161e delo smo v tehni\u010dni ekipi za\u010deli z izdelovanjem lesenih poli\u010dnikov, ter klopi. Dile so bile iz lesa akacije ter malo tr\u0161ega palisandra. Zagnali smo orodje in se lotili dela. Ker \u010dez dan ni bilo elektrike zaradi prenizkega vodostaja in posledi\u010dno nedelujo\u010de Janezove hidroelektrarne, smo uporabljali le orodje na baterije. Za nas kot skupino je bil izziv znajti se in razdeliti si delo, saj je imel Janez kopico drugega dela na misijonu in nam je popolnoma zaupal. Skozi misijon smo vse bolje delali in Janez nas je moral v\u010dasih podit spat, ker smo delali \u0161e dolgo v no\u010d in verjetno kdaj zbudili kak\u0161nega doma\u010dina z ropotom orodja :). Kljub temu, da nismo bili vsi ve\u0161\u010di tovrstnega dela, smo hitro ugotovili, da nas nih\u010de ne ocenjuje (razen radovednih in nasmejanih obrazov vedno prisotnih malga\u0161ev, ki so nas zvedavo opazovali med na\u0161im delom). Z zavedanjem, da smo tu, zato, da nekaj naredimo in, da tem sr\u010dnim ljudem povrnemo \u010dlove\u0161ko dostojanstvo, katerega doma jemljemo za samoumevnega. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Aneta in Ne\u017ea med igro z otroki, zadaj Gal izdeluje vrata, Filip pa brusi mizo<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Toma\u017e in Martin name\u0161\u010data gostoljubni napis na hi\u0161o za goste<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Med delom smo si z veseljem vzeli \u010das tudi za otroke. Za guganje, risanje po pesku ali metanjem v zrak. Z njimi smo od\u0161li tudi na sprehod do bli\u017enjega slapu. Prek pogovorov in petja smo se sproti u\u010dili jezika. Na hi\u0161i za goste smo pustili pe\u010dat z vgraviranim lesenim napisom: \u201cMir tej hi\u0161i in vsem, ki v njej prebivajo!\u201d<\/em>  Lepo je videti kako vsaka ekipa pusti pe\u010dat tudi naslednjim ekipam in s tem doda malo doma\u010dnosti, pripadnosti misijonarstvu. Lotili smo se tudi popravljanja Janezovega edinega bagerja, ki so mu podgane pregrizle pogonske kable in je stal \u017ee nekaj mesecev. Iskanje \u017eic na obeh koncih in spajkanje se je obrestovalo! Bager smo spravili v pogon in veselje celotne ekipe, malga\u0161kih pomo\u010dnikov in Janeza je bilo nepopisno. \ud83d\ude42 Zamenjali smo tudi nekaj pip in popravljali zunanji vodovod. Naj omenimo, da ima Janez neopore\u010dno vodo iz vrtine in, da je to edini vir \u010diste pitne vode dale\u010d naokoli.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Veselje ob popravljenem bagrju<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Popravljanje vodovoda<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Zdravstveni del ekipe je med tem ves \u010das pomagal v tamkaj\u0161nji bolni\u0161nici, ki oskrbuje ljudi s celotnega obmo\u010dja misijona. Bolni\u0161nica je kljub druga\u010dnim standardom kot pri nas, izrednega pomena za ve\u010d kot 60.000 ljudi, ki spadajo pod misijon Ampitafa. Jana, Ne\u017ea in Lea so pomagale na vseh oddelkih bolnice- porodni\u0161nica, otro\u0161ki in odrasli oddelek. Ogromno je bilo testiranja malarije, predpisovanja zdravil, cepljenj in drugih del. Za delo v bolnici je bilo potrebno sprotno u\u010denje malga\u0161\u010dine, saj je to tam glavni jezik sporazumevanja. Beseda “marari?” (boli?) in znakovni jezik za lociranje bole\u010dine sta bila klju\u010dnega pomena:). Izziv je bil soo\u010denje s higieno, ki je tam prakti\u010dno ne poznajo, niti si je ne morejo privo\u0161\u010diti, zaradi omejitev z vodo, pomanjkanja razku\u017eil, za\u0161\u010ditne opreme in predvsem pomanjkanja izobrazbe. Janez sicer intenzivno dela na izobra\u017eevanju. Postavil je \u017ee vrtec, osnovno \u0161olo in gimnazijo, tako da so prvi maturanti ravno v zaklju\u010dku \u0161olanja in to vliva novo upanje na bolj\u0161i jutri in je potrditev Janezovega prizadevanja in sr\u010dnosti. V \u010dasu na\u0161ega misijona je imel Janez ravno malarijo. K sre\u010di jo je kljub letom dobro odnesel. Nam se je na sre\u010do z jemanjem malaronov in pitjem le pitne vode iz pipe in plastenk ter vise\u010dih komarnikov uspelo za\u0161\u010dititi pred to trdovratno boleznijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Jana in Lea sta veliko pomagali v bolnici <\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Zdravila in medicinski pripomo\u010dki v ambulanti<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n
\n
\"\"
ljubka deklica Marie-Louise<\/span><\/figcaption><\/figure><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

Na misijonu smo se zelo povezali z doma\u010dini. Liza je bila na\u0161a glavna gospodinja in je kljub temu, da je bila v 9. mesecu nose\u010dnosti poskrbela, za polne \u017eelodce in dobro voljo, saj ima zelo iskren in glasen smeh. \ud83d\ude42 V \u010dasu na\u0161ega misjona je rodila- bil je ve\u010der, ko smo se odpravlali spat, ko je Gal kar naenkrat pritekel in zagnal vik in krik- Liza je rodila!Skupaj smo stekli do porodni\u0161nice in se razveselili Marie- Louise! <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

Njen mo\u017e Martin nam je ogromno pomagal pri tehni\u010dnih delih. Radi smo ga vklju\u010dili v delo, saj je bil zelo spreten. Na\u0161 misjon je mo\u010dno zaznamoval \u0161e en delavec – Marcelin- (mi smo ga glicali kar Marcelino) Janezov \u0161ofer, druga\u010de pa zelo prijazen, pameten in postolovski mo\u017e. Lepo se je uspel nau\u010diti nekaj slovenskih besed. Uspeli smo se zmeniti, da nas je peljal na izlet- iskat krokodile. Seveda so se nam ravno skrili in jih nismo videli, ampak smo imeli kljub temu lep izlet do reke Manabund\u017eu, kjer so se nekateri upali celo kopati.:)<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Na “lovu” za krokodili z Marcelinom<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na\u0161e delo smo nadaljevali tudi z obiskom 3 ure poskakujo\u010de terenske vo\u017enje oddaljene podru\u017enice Vatanato. (To je le ena od ve\u010d podru\u017enic, za katere skrbi Janez). Cerkev z \u017eupni\u0161\u010dem na gri\u010du, od koder se odpira lep pogled na majhno vasico, do katere pelje vise\u010da brv- delo slovenskih rok iz preteklih let. Vatanato nas je o\u010daral. Morda tudi zaradi bli\u017enjega gorovja in zelenja, ki spominja na Slovenijo. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vo\u017enja na poti v Vatanato smo si popestrili s kitaro in petjem. <\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Janez nas je mojstrsko re\u0161il iz nasedle situacije, ki jo je povzro\u010dilo mo\u010dno de\u017eevje<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Lea z deklico Klarin, ki je s svojim smehom in te\u017eko \u017eivljenjsko zgodbo vsem prirasla k srcu<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V Vatanatu smo poslikali steklena okna v cerkvi, preplesali \u017eupni\u0161\u010de in ga opremili s klopmi, mizo in Bohkovim kotom. Pri pleskanju in poslikavah so nam pomagali tamkaj\u0161nji otroci, ki so nas nalezli s svojim smehom in preprostostjo, tako da smo si morali vzeti \u010das tudi za njih. Skupaj smo prepevali pesmi in se pogovarjali, igrali nogomet in v\u010dasih le sedeli skupaj, utrujeni od dela in veseli, da smo tam, skupaj z njimi. Preden smo opremili \u017eupni\u0161\u010de smo jedli kar na tleh, oz. na preprogi, spleteni iz bananinih listov. Kasneje pa je \u017eupni\u0161\u010de dobilo povsem novo podobo. Z ogromno mizo ter klopmi iz palisandra, pobarvanimi stenami in Bohkovim kotom ter poli\u010dnikom, ki bodo novemu kaplanu Vatnata nudile prijeten dom.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"
Poslikava stekla s Sv. Florijanom<\/span><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"
Klarin pomaga pri pleskanju \u017eupni\u0161\u010da<\/span><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\"\"
Veselje Filipa in Anete po zaklju\u010deni klopi<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Janeza smo v Vatanatu ve\u010dkrat po\u0161teno nasmejali, tudi on pa nam ni ostal dol\u017een:). Na jedilniku je bil v glavnem ri\u017e, zraven pa ali banane ter kakav, ali pa ribe. Na\u0161 kuhar Fli nam je prirasel k srcu z izrazi hvala<\/em>, prosma<\/em> in nizakaj<\/em>. Ko ni kuhal je na kitaro igral Waka, waka<\/em>, Shakirin nogometni hit\ud83d\ude0a. Bog ve, kje se ga je nau\u010dil. Po obroku ri\u017ea nam je Fli vedno postregel \u0161e z ri\u017eevo vodo (rano apango<\/em>) iz pre\u017eganega ri\u017ea. Po nekaj dneh smo se je navadili in jo vsi radi pili. Janez nas je znal posladkati tudi s politankami, saj je tudi sam kar sladkosned \ud83d\ude0a. V Vatanatu smo se umivali v reki, saj druge vode tam ni. Vodo za pitje smo v plastenkah pripeljali s seboj iz Ampitafa.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kuhar Fli med pripravo kosila, levo spodaj se mlad fant u\u010di sloven\u0161\u010dine s pomo\u010djo slovarja;)<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Ve\u010derja v \u017eupni\u0161\u010du pred prenovo z “mizo” na tleh<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Janez si bri\u0161e solze smeha v novo prenovljenem \u017eupni\u0161\u010du<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Zdravstveni del ekipe je imel v Vatanatu kar nekaj oddaljenih terenskih obiskov. Doma\u010dini so nekako uspeli izvedeti, da pride zdravstveno osebje in so \u017ee takoj pristopili s pro\u0161njami za pomo\u010d. Veliko je bilo hudih zdravstvenih stanj, saj je oskrba v Vatanatu prakti\u010dno ni\u010delna, zaradi oddaljenosti od bolni\u0161nice. Terenska oskrba je temeljila na improvizaciji in iznajdljivosti, saj do prihoda do bolnika nismo vedeli kaj je narobe in kako resno je stanje. Bili smo pri\u010da velikim odprtim ranam, razjedam vsepovsod\u2026 Na\u0161e punce so oskrbele veliko ran in s svojim delom pustile pe\u010dat, morda so re\u0161ile celo kak\u0161no \u017eivljenje\u2026 Samo Bog ve. Ti ljudje so v nas res prebudili iskreno so\u010dutje. Kdo jim bo pomagal, ko odidemo?<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Oskrbovanje rane na terenu<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

V Vatanatu smo od\u0161li tudi na tr\u017eni dan, dogodek zbiranja ljudi in prodaje vsega mogo\u010dega. Veliko je kitajske cenene robe pa tudi njihovih lokalnih proizvodov, kot so ri\u017e, banane, manjok… Mi smo se tam posladkali s sve\u017ee pripravljenimi ocvrtimi bananami za katere smo se dobro izpogajali za ceno. Bile so okusne! <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Sladkanje z ocvrtimi bananami na tr\u017enem dnevu<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Sledilo je slovo v Vatanatu. Po zaklju\u010dni ma\u0161i smo v zahvalo po njihovem obi\u010daju prejeli petelina, katerega smo s smehom sprejeli in se tudi mi njim zahvalili njim s pesmijo. Slovo je bilo te\u017eko. Predvsem od otrok, s katerimi smo se zares povezali.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Gal je prevzel petelina v zahvalo po zaklju\u010dni ma\u0161i<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Tudi v Ampitafa se je po\u010dasi bli\u017ealo slovo. Skupaj z Janezom in Martinom smo pospravili in pregledali prine\u0161eno orodje, da ga bodo lahko uporabljali tudi po na\u0161em odhodu. Na\u0161e zlate kuharice so nam pripravile torto! Prava redkost na jugu Madagaskarja. Zraven so zapele pesem in se zahvalile za na\u0161e delo in povezanost, ki smo jo spletli z doma\u010dini. Bilo je ganljivo. Oblekli so nas s tradicionalno opravo- fante v klobuke, dekleta pa v krila. Njihovi zahvali je sledila \u0161e na\u0161a, sledilo je petje in veselo dru\u017eenje. Naslednji dan smo imeli \u0161e poslovilno ma\u0161o po kateri smo zapeli pesem- Kako lepo je \u017eiveti<\/em>, ki je najlep\u0161e ubesedila na\u0161e takratno po\u010dutje. Malga\u0161i so nam zares prirasli k srcu! Po ma\u0161i smo se napakirali v Toyoto in po dolgem poslavljanju in objemanju ter iskrenem objemu Janeza z nekaj oro\u0161enosti v o\u010deh in mo\u010dno obogateni, s \u0161oferjem Marcelinom hvale\u017eni od\u0161li proti severu in domov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Torta, klobuki, pesem, zahvala in veselje<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Slikanje z doma\u010dini po zaklju\u010dni ma\u0161i<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Poslednji objem in sloves<\/span><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

Izredno smo hvale\u017eni za izku\u0161njo, predvsem Janezu Krmelju in njegovi dru\u017eini<\/em>, ki je sr\u010dno skrbela za nas, da smo lahko mi ta \u010das pomagali njim. Vseh vtisov se zares ne da strniti. Morda pa nekaj na\u0161ih misli vseeno opi\u0161e na\u0161e do\u017eivljanje misijonske izku\u0161nje. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Smeti\u0161\u010de, ki je tako zelo zna\u010dilno za Madagaskar, najdemo tudi p<\/span><\/em>ri nas<\/em>. Je<\/em><\/span> simbol za ljudi, ki so izklju\u010deni iz dru\u017ebe in nimajo mo\u017enosti za dostojno \u017eivljenje.<\/span><\/em><\/p>\n\n\n\n

Misijoni ti odprejo srce, \u010de ti odpre\u0161 o\u010di in jih dr\u017ei\u0161 odprte, tudi ko gre sonce za <\/span><\/em>oblake<\/em>, ali ko ljubkega <\/em><\/span>otroka zamenja oslabel starec.<\/span><\/em><\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d kot sem dajal ljudem na misijonu, ve\u010d sem od njih prejemal. Zakoni fizike onkraj ekvatorja o\u010ditno ne delujejo.<\/span><\/em><\/p>\n\n\n\n

Popoln razlog zakaj oditi na misijon spozna\u0161 \u0161ele, ko se z njega vrne\u0161.<\/span><\/em><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

 VELOMA MADAGASIKARA!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pisal se je avgust leta 2024, ko se je skupina 7 mladih prostovoljcev pod okriljem programa POTA, odpravila na 7.000 km oddaljeni otok Madagaskar. Od\u0161li so pomagat prebivalcem misijona Ampitafa, kjer deluje slovenski misijonar Janez Krmelj. Ekipo so sestavljale medicinske setre Jana, Ne\u017ea in Lea, tehni\u010dni del pa Filip, Toma\u017e, Aneta in Gal. Pot se …<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":3808,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3750"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3750"}],"version-history":[{"count":25,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3750\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3826,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3750\/revisions\/3826"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3808"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3750"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3750"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3750"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}