Janez Krmelj: \u00bbVesel sem, da sem to, kar sem.\u00ab<\/p>\n
Na Madagaskarju deluje\u0161 \u017ee \u010dez 30 let. Vemo, da si ustvaril misijon, poleg tega pa deloval tudi na drugih podro\u010djih. Kaj v tvojem poslanstvu je najbolj dragoceno tebi in kaj po tvojem mnenju najbolj cenijo doma\u010dini? <\/em><\/p>\n Najbolj mi je dragoceno, da lahko \u0161e v teh razmerah in pri teh letih delam naprej to, kar je zastavljeno. Skrbim za duhovni del, ki ga opravljam v bolni\u0161nici. Rad obiskujem bolnike, vesel sem, \u010de me pokli\u010dejo. Tudi tisti, ki so popolnoma neznani, ki niso imeli stika s Cerkvijo in niso katoli\u010dani, pa vseeno pokli\u010dejo. Zame je to velika stvar, ko \u010dutim, da sem potreben na duhovnem podro\u010dju. Prav tako vzgoja katehetov; \u017eelim jim podati to, kar je meni pomembno in me dela odraslega v veri, da bi tudi oni cenili to izku\u0161njo, ki se z leti pridobi po poti verskega \u017eivljenja. Pa tudi vzgoja otrok v \u0161oli; poudarjam, da naj skrbimo, da ne delamo napetosti, da \u017eivimo po\u0161teno \u017eivljenje. Posku\u0161am jim pribli\u017eati, da to, \u010de se izogibamo dol\u017enostim, delamo krajo, zdrahe, postane tudi za nas enkrat \u0161kodljivo.<\/p>\n Doma\u010dini pa pri\u010dakujejo od mene pomo\u010d, posluh za iskanje re\u0161itev, predvsem finan\u010dnih, ter tudi pomo\u010d v bolezni ali ob smrti. Vedo, da jih ne odbijam, da jih posku\u0161am razumeti, \u010deprav se jim morda opravi\u010dim, \u010de jim le simboli\u010dno pomagam. Za njih je najbolj pomembno to, da niso v stiski odbiti, ampak sprejeti.<\/p>\n Znano je, da deluje\u0161 na obmo\u010dju, ki se imenuje rde\u010da cona, kjer je na Madagaskarju najbolj nevarno. Gotovo so v \u010dasu epidemije razmere \u0161e te\u017eje; kako le-ta vpliva na va\u0161e delo in kako jo do\u017eivljajo doma\u010dini?<\/em><\/p>\n Pred leti je bilo delo v rde\u010di coni zelo ote\u017eeno, nevarnosti so bile predvsem za vlom ali izsiljevanje denarja. Sem pa bil obvarovan z Bo\u017eje stvari, nisem imel kak\u0161nih ve\u010djih te\u017eav, da bi bilo ogro\u017eeno moje \u017eivljenje, razen sre\u010danj z roparji, ki kradejo \u017eivino. V \u010dasu pandemije smo imeli zelo stroge ukrepe; lanska velika no\u010d je bila suha, tako kot v Evropi. Zaradi zapore so se ljudje dr\u017eali doma, tudi v bolni\u0161nico so pri\u0161li le iz nujnih razlogov. To je bilo pretresljivo, tudi za doma\u010dine, saj kaj takega \u0161e niso do\u017eiveli. Ker smo misijonarji pri delu vezani na stike z ljudmi, je to imelo na nas velik vpliv. Takrat nisem vedel, kaj po\u010deti, sestavil sem pripomo\u010dke za suho destilacijo in za\u010del pridobivati ekstrakte<\/em> zdravilnih rastlin, npr. kafre, cimeta. \u010cez nekaj mesecev, ko smo spet za\u017eiveli normalno \u017eivljenje, so bili doma\u010dini tega zelo veseli. Sedaj pa je drugi val, Madagaskar se je popolnoma zaprl, zato je trenutno tudi onemogo\u010dena moja vrnitev. Raz\u0161iril se je afri\u0161ki sev, ki je bolj smrtonosen in ga je te\u017eko odkriti. Tudi med duhovniki je ve\u010d smrti.<\/p>\n Kako krepi\u0161 svoje notranje \u017eivljenje, da zmore\u0161 premagovati vsakodnevne napore in tudi v te\u017eavah ohranjati vero, upanje in ljubezen?<\/em><\/p>\n Skrb za notranje \u017eivljenje je zelo pomembna stvar, kar vidimo \u017ee tukaj, kjer je okolje bolj zavarovano in je ve\u010d mo\u017enosti za umirjeno, lepo po\u010dutje. Tam je zelo razburkano, nepredvidljivo, ne ve\u0161, kaj bo \u010dez eno uro. Nenadoma lahko pride sanitarna evakuacija in je treba vse pustiti. Npr. neko nedeljo, ko bi moral imeti ma\u0161o, sem moral peljati dekle, ki si je spro\u017eila splav, v bolni\u0161nico, da sem ji re\u0161il \u017eivljenje; re\u0161evanje \u017eivljenje odtehta tudi ma\u0161o, ki naj bi jo imel. Da te nepredvidljive stvari ne vzamejo volje, se je treba dr\u017eati ritma molitve in si najti \u010das za to vsak dan; tako naj bi \u017eivel vsak kristjan. Kot hranimo telo, je treba hraniti duha. Zjutraj, ko vstanem, \u017ee zelo zgodaj, zmolim duhovni\u0161ko molitev vse do ve\u010dernic. V\u010dasih jih tudi kar zjutraj, ker ne vem, \u010de bom uspel tisti dan \u0161e kaj moliti. \u017de vnaprej se zavedam, da bodo stvari nenadne, ne smem se pustiti sprovocirati, da re\u010dem ne, kadar pridejo stvari, ki se jih ne da odlo\u017eiti. Tisti, ki zajema svojo mo\u010d pri Bogu, ne odbija potreb, pro\u0161enj. To je Bo\u017eji dar in tudi potrditev, da sem poklican v to delo. Sicer bi bil \u017ee zdavnaj doma; tam ni ugodnosti glede hrane, spanja. Smo pri\u010devalci med temi ljudmi in eni izmed njih. \u010ce bi mehku\u017eno nastopal, bi ljudje to opazili, saj sami zelo skromno \u017eivijo.<\/p>\n Zaradi epidemije smo \u017ee drugi\u010d praznovali velikono\u010dne praznike na druga\u010den na\u010din. Kak\u0161no bi bilo tvoje sporo\u010dilo faranom ob omejitvah, ki jih zaradi epidemije do\u017eivljamo?<\/em><\/p>\n Omejitve se v Evropi vle\u010dejo; ker je pre\u017eivetje tudi tukaj najvi\u0161ja vrednota, moramo zaradi tega marsikaj \u017ertvovati, da se ne dela \u0161kode tistim, ki so bolj dovzetni za bolezen. \u017dupnija in verniki utrpimo zaradi omejitev veliko \u0161kodo; s potrpe\u017eljivostjo je treba skrbeti za svojo du\u0161o in blagor bli\u017enjega. Morda da bi se v tem \u010dasu bolj posve\u010dali dru\u017einski molitvi. V tej zmedi, ko je omejevanje postavljeno v slabo lu\u010d, ga je treba spo\u0161tovati, saj ni dolo\u010deno iz hudobije, ampak da bi pomagalo do dobrega, ki je dar za vse, da se ohrani mir, blagostanje, zdravje in da se ekonomsko re\u0161ujemo.<\/p>\n Pravijo, da si \u010dlovek na starost \u017eeli vra\u010dati v doma\u010de kraje. Kaj tebi pomenijo obiski doma? In kak\u0161ni so tvoji na\u010drti za naprej?<\/p>\n Vra\u010danje domov me vle\u010de, za povratek nazaj si lahko kar malo razdvojen; lepo je biti doma. A duhovnik ne spre\u017ee svojega poslanstva, \u010de je \u0161e kaj zdravja v njem; ni dovoljeno stopiti s kri\u017ea. Dokler bom zmogel, bom peljal te stvari, ki so postavljene glede zdravstva, \u0161olstva, pastorale, naprej. Iskati mo\u017enosti, da se ustre\u017ee potrebam doma\u010dinov. Starost prispeva k zorenju. V pastorali dajem ve\u010d poudarka krepostim, kvalitetam kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja pred aktivnostjo. Morda sem v\u010dasih preve\u010d zaupal svojim mo\u010dem, sedaj vidim, da je treba zaupati Bo\u017ejim mo\u010dem. Za vsak dan bom hvale\u017een; sedaj bolj razumem pozdrav doma\u010dinov: \u00bbvita ny alima\u00ab, ki izra\u017ea veselje, da smo \u0161e eno no\u010d prestali, da imamo \u0161e en dan pred sabo. Da se s polno mero zagrabi za tiste ure, ki so na razpolago in se \u0161e kaj postori v duhovnem ali materialnem pogledu. Vesel sem, da sem to, kar sem, da sem duhovnik. \u0160e bolj pa sem vesel, da sem misijonar. Prete\u017eno \u017eivim svoje delo in \u017eivljenje v veselju in vam bi se zahvalil za pomo\u010d v molitvah, raznih oblikah dobrih del ali v denarju. \u010ce ne bi imel kaj dajati, bi najbr\u017e obledel moj obraz pred temi ljudmi, ker jim ne bi mogel pomagati. Po vas, ki po svoji dobroti podpirate moj misijon, je moje veselje obilno in sem vam za vse to hvale\u017een, tudi v imenu vseh na\u0161ih Malga\u0161ev, med katerimi \u017eivim in z njimi utripa moje srce.<\/p>\n Ur\u0161ka in Milka Bokal<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Janez Krmelj: \u00bbVesel sem, da sem to, kar sem.\u00ab Na Madagaskarju deluje\u0161 \u017ee \u010dez 30 let. Vemo, da si ustvaril misijon, poleg tega pa deloval tudi na drugih podro\u010djih. Kaj v tvojem poslanstvu je najbolj dragoceno tebi in kaj po tvojem mnenju najbolj cenijo doma\u010dini? Najbolj mi je dragoceno, da lahko \u0161e v teh razmerah …<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":3124,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[37],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3401"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3401"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3401\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3402,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3401\/revisions\/3402"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3401"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3401"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3401"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}