LAI\u0160KA MISIJONARKA NA MADAGASKARJU \u2013 Kje sploh sem in kaj po\u010dnem<\/p>\n
\u017de ve\u010dkrat v preteklosti ste lahko brali o mojih izku\u0161njah enomese\u010dnega prostovoljnega dela na Madagaskarju. S skupino POTA prostovoljcev sem se namre\u010d tri leta zapored odpravila na Madagaskar, kjer smo skupaj s slovenskimi misijonarji organizirali ve\u010d oratorijev in vsako leto osre\u010dili okrog 2500 otrok. \u017de ob prvem obisku tega \u010darobnega otoka je del\u010dek mojega srca ostal na Madagaskarju, zato sem se \u0161e dvakrat vrnila in se odlo\u010dila, da pomo\u010di ljudem na Madagaskarju posvetim nekoliko ve\u010dji del svojega \u017eivljenja. Pred nekaj manj kot 4 meseci sem se po podelitvi misijonskega kri\u017ea v \u017eupnijski cerkvi v Komendi, kot lai\u0161ka misijonarka odpravila na misijon Ampitafa na Madagaskarju. \u010ce bo \u0161lo vse po na\u010drtih bom tukaj delala eno leto. O mojem delu na misijonu boste lahko od zdaj naprej brali vsak mesec. V uvodnem prispevku bom navedla nekaj informacij o Madagaskarju in misijonu Ampitafa, kjer delujem skupaj z misijonarjem Janezom Krmeljem.<\/p>\n
Madagaskar je \u010detrti najve\u010dji otok na svetu in le\u017ei ob jugovzhodni obali Afrike. Velja za eno najrevnej\u0161ih dr\u017eav na svetu. Zaradi rde\u010dkaste prsti mu pravijo tudi rde\u010di otok.<\/p>\n
Ampitafa pa je misijon na jugovzhodu tega otoka. V malga\u0161kem jeziku Ampitafa pomeni \u00bbna oni strani\u00ab.<\/em> Misijon je oaza za ljudi, ki \u017eivijo na pode\u017eelju v osami stran od civilizacije. Oaza, ker ljudje tukaj najdejo duhovno oporo, zdravstveno oskrbo in izobra\u017eevanje. Poleg vsega na\u0161tetega misijon ponuja tudi nekaj delovnih mest in mo\u017enosti zaslu\u017eka, ve\u010dino \u010dasa tudi elektriko in vodo. Misijon le\u017ei pribli\u017eno 60km blatne in uni\u010dene ceste stran od prvega malo ve\u010djega mesta in pribli\u017eno 1000km stran od glavnega mesta Antananariva. Misijon le\u017ei v osr\u010dju tropskega de\u017eevnega gozda, ki so ga doma\u010dini v iskanju rodovitne zemlje \u017ee skoraj v celoti po\u017egali.<\/p>\n Misijonar Janez Krmelj je na Madagaskarju \u017ee 35 let. Misijon Ampitafa pa je njegov dom \u017ee 15 let. V letih 2005 do 2007 je za\u010dela nastajati nova naselbina. Janez Krmelj je ob pomo\u010di Pedrota Opeke postavil bolnico, porodni\u0161nico in \u0161olo. V mislih je imel predvsem osnovno strukturo za uspe\u0161no socialno delo tega zelo revnega obmo\u010dja. Janez Krmelj je najprej \u017eivel v Ranomeni, ki le\u017ei nekaj ve\u010d kot 20 km severno od misijona Ampitafa. Skupaj z ljudstvom so za\u010deli razmi\u0161ljati, kako bi pe\u0161 stezice zamenjali za cesto, ki bi prinesla ve\u010dje spremembe v korist va\u0161\u010danov. Doma\u010dini so misijonarju pomagali z nasveti in svojim delom. Po treh mesecih dela so pri\u0161li do kraja, ki se imenuje Ampitafa. Zaradi te\u017eje okvare stroja \u2013 buldo\u017eerja na gosenicah, ki so ga dobili od Pedrota Opeke, so na tem kraju pre\u017eiveli ve\u010d dni. Ogledali so si okolico in hitro odkrili velike naravne dobrine, ki omogo\u010dajo \u017eivljenje. Na\u0161li so slapove, ki so ponudili mo\u017enost za malo hidroelektrarno. Pedro Opeka je s finan\u010dnimi sredstvi pomagal pri gradnji infrastrukture. Danes misijon sestavlja \u017ee 17 zidanih hi\u0161. Najprej so postavili bolni\u0161nico in \u0161olo, kasneje tudi porodni\u0161nico, cerkev, dvorano in hi\u0161ke za osebje, ki dela tukaj.\u00a0 V ambulanti dnevno nudimo pomo\u010d od 40 do 110 bolnikom. V bolni\u0161ni\u010dno oskrbo dnevno sprejemamo bolnike. Trenutno je na voljo 10 postelj, \u010de je bolnikov ve\u010d pa priskrbimo rezervo. Nekatere bolnike prinesejo iz zelo oddaljenih krajev, saj na\u0161a bolni\u0161nica pokriva potrebe ljudi v \u0161estih ob\u010dinah z preko 80.000 prebivalci. Porodni\u0161nica pomaga letno od 230 do 280 otrokom pri rojstvu. Ob\u010dasno pa je potrebno zaradi te\u017ekega poroda ali urgentnega primera bolnika odpeljati v 60 km oddaljeno ve\u010djo bolnico. Izku\u0161enemu vozniku to vzame pribli\u017eno 4 do 5 ur vo\u017enje, \u010de na cesti ni preve\u010d blata. Tak\u0161nih vo\u017eenj je ve\u010d 10 letno, hvale\u017eni smo, da imamo zelo dobro re\u0161evalno vozilo, ki smo ga pridobili s pomo\u010djo akcije MIVA Slovenije.\u00a0 Ve\u010d o zdravstveni oskrbi in boleznih bom zapisala v enem od naslednjih prispevkov.<\/p>\n Vzporedno z odprtjem bolni\u0161nice so leta 2007 odprli tudi osnovno \u0161olo, kasneje pa tudi ni\u017ejo srednjo \u0161olo. Janez Krmelj me je povabil, da mu pomagam predvsem pri vodenju in organizaciji vrtca in \u0161ole. V leto\u0161njem \u0161olskem letu vrtec in \u0161olo obiskuje ve\u010d kot 300 otrok, \u010deprav je zelo te\u017eko star\u0161e navdu\u0161iti, da otroke vpi\u0161ejo v \u0161olo. \u0160e te\u017eje, pa je dobiti dobre in zanesljive u\u010ditelje. Tudi ve\u010d o \u0161oli in izobra\u017eevanju na Madagaskarju bom zapisala v enem od naslednjih prispevkov.<\/p>\n Poleg zdravstva in izobra\u017eevanja je misijon Ampitafa tudi \u017eupnija. Obsega precej podru\u017enic, nekatere so od sredi\u0161\u010da misijona oddaljene tudi 30km. Ljudi posku\u0161amo vzgajati v veri in jih voditi za Kristusom.\u00a0 To veselo mno\u017eico u\u010dimo moliti in zaupati v Boga. Ljudje tukaj namre\u010d ohranjajo vero prednikov \u2013 vera v duhove in obiskujejo va\u0161ke vra\u010de oz. \u010darovnike, ki jim dajejo upanje s svojo nami\u0161ljeno \u010dude\u017eno mo\u010djo. Vra\u010di ljudem zameglijo pamet in tako tudi tisti, ki so \u017ee od majhnega vzgajani v kr\u0161\u010danski veri ohranjajo nekaj majhnega strahu pred duhovi. Sv. ma\u0161e tukaj so vedno polne veselja, glasnega petja in plesa. Nikomur se nikamor ne mudi. Nedeljska sv. ma\u0161a po navadi traja 2 uri, ob ve\u010djih praznikih pa tudi 4 do 5 ur.<\/p>\n Na misijonu ni nikoli dolg\u010das. Ljudje tukaj se zbudijo ko vzide sonce in gredo spat ko se stemni. Ob petih zjutraj pomo\u010di potrebni \u017ee \u010dakajo pred hi\u0161o s svojimi pretresljivimi \u017eivljenjskimi zgodbami, ki jih \u017eelijo deliti z misijonarjem. Odprt imamo kamnolom, kjer veliko \u017eena\u00a0 razbija kamenje, s tem lahko zaslu\u017eijo nekaj denarja za nakup osnovnih \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din.<\/p>\n Ob prihodu na misijon sem bila pretresena nad rev\u0161\u010dino in razmerami v katerih \u017eivijo ljudje tukaj. \u017divijo iz dneva v dan, nekateri tudi iz ure v uro . Ko se zjutraj zbudijo \u0161e ne vedo, ali bodo zve\u010der lahko jedli, nimajo pravice zboleti, svojih otrok ne morejo poslati v \u0161olo, \u017eivijo v preprostih hi\u0161kah iz blata. Ri\u017e jedo enkrat na dan, pa \u0161e to ne zanesljivo. Veliko se spra\u0161ujem, kako je sploh pri\u0161lo do tega. So si ljudje sami krivi, da komaj pre\u017eivijo? Zakaj ne posadijo ve\u010d ri\u017ea? Zakaj si ne poi\u0161\u010dejo dela? Zakaj \u017eenske rodijo toliko otrok, \u010de jih ne morejo pre\u017eiveti? Zakaj mo\u0161ki ne poznajo zvestobe in v ve\u010dini primerov zapustijo \u017eensko? Zakaj \u0161e vedno verjamejo v duhove in ohranjajo tako imenovano vero prednikov? Najbolj preprost odgovor na ta in \u0161e mnoga podobna vpra\u0161anja je, da je tak\u0161na njihova kultura, ki jo je potrebno spo\u0161tovati. Vsekakor, vendar vpra\u0161anja \u0161e vedno ostajajo. Na misijonu se trudimo, da ljudem ne bi \u00bbdelili rib, ampak bi ljudi u\u010dili loviti ribe\u00ab. <\/em>To pomeni, da jim dajemo delo, otrokom omogo\u010damo izobra\u017eevanje, bolnim zdravstveno oskrbo,\u2026 Sli\u0161i se precej preprosto, tudi ko sem bila tukaj samo kratek \u010das je zgledalo zelo preprosto. Vendar je velikokrat te\u017eko. Vsakodneven boj za osnovne dobrine, predvsem hrano, ki je nam samoumevna: voda, ri\u017e, sol, sladkor, olje, milo, blago. To je sedem dobrin, ki so pri nas na pode\u017eelju najbolj iskane. Ljudje vsak dan i\u0161\u010dejo zgoraj na\u0161tete dobrine. V boju za pre\u017eivetje veliko kradejo, zatekajo se v kajenje smrtonosne droge, pod vplivom katere so zmo\u017eni ubijati svojo mamo ali kak\u0161no drugo \u017eensko z otrokom. Najte\u017eje je kljub razo\u010daranjem vztrajati pri pomo\u010di so\u010dloveku. Moj zgled so nedvomno slovenski misijonarji, ki so delu za ljudi na Madagaskarju posvetili celo \u017eivljenje.<\/p>\n Hvala vsem iz Slovenije, ki ste v tem boju z nami. Brez vse podpore iz Slovenije si delovanja misijona tukaj sploh ne predstavljam. Hvala za vse darove, ki jih prispevate za misijone. Hvala vsem, ki ste pomagali pri zbiranju igra\u010d, s katerimi ste razveselili otroke v vrtcu. Hvala za vse \u0161olske potreb\u0161\u010dine, ki jih u\u010denci v \u0161oli \u017ee pridno uporabljajo. Hvala za vsa zdravila, ki bodo olaj\u0161ala muke bolnikom v na\u0161i bolnici. Hvala za vse ostale materialne in finan\u010dne darove, s katerimi gradimo misijon in pomagamo ljudem tukaj.<\/p>\n Vro\u010d pozdrav iz Madagaskarja v mrzlo Komendo. Trenutno se misijonar Janez Krmelj mudi na obisku v Sloveniji. V na\u010drtu ima, da se v za\u010detku februarja ustavi tudi v Komendi, kjer bo podrobneje predstavil najino delo. To\u010den datum \u0161e ni znan, vendar \u017ee v naprej vabljeni, da se udele\u017eite sre\u010danja z njim. Se sli\u0161imo spet naslednji mesec, ko bom pisala o \u0161olstvu in izobra\u017eevanju.<\/p>\n RA\u010cUN ZA MOREBITNO NAKAZILO DAROV:<\/p>\n (Sredstva bom namenila za opremo vrtca in postavitev otro\u0161kega igri\u0161\u010da)<\/p>\n Prejemnik: Misijonsko sredi\u0161\u010de Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana<\/p>\n \u0160tevilka TRR: SI56 0201 4005 1368 933<\/p>\n Bic banke: LJBASI2X<\/p>\n Koda namena: CHAR<\/p>\n Referenca: SI00 279702<\/p>\n Namen nakazila: Katja Ravnikar<\/p>\n <\/p>\n Katja Ravnikar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" LAI\u0160KA MISIJONARKA NA MADAGASKARJU \u2013 Kje sploh sem in kaj po\u010dnem \u017de ve\u010dkrat v preteklosti ste lahko brali o mojih izku\u0161njah enomese\u010dnega prostovoljnega dela na Madagaskarju. S skupino POTA prostovoljcev sem se namre\u010d tri leta zapored odpravila na Madagaskar, kjer smo skupaj s slovenskimi misijonarji organizirali ve\u010d oratorijev in vsako leto osre\u010dili okrog 2500 otrok. …<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":3350,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[37],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3346"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3346"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3346\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3353,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3346\/revisions\/3353"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3350"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3346"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3346"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3346"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}