{"id":3185,"date":"2018-10-04T18:38:03","date_gmt":"2018-10-04T17:38:03","guid":{"rendered":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/?p=3185"},"modified":"2018-10-04T18:40:38","modified_gmt":"2018-10-04T17:40:38","slug":"blog-9-ob-odhodu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/2018\/10\/04\/blog-9-ob-odhodu\/","title":{"rendered":"Blog 9: Ob odhodu"},"content":{"rendered":"
Sedim pred hi\u0161o v Akamasoi, kjer smo z ekipo pred 4 tedni za\u010denjale malga\u0161ko pustolov\u0161\u010dino in se \u010dudim, kako hitro so minili. \u010ce pa pravijo, da gre na Madagaskarju vse “mura mura” – po\u010dasi … \u010cez nekaj ur se bomo \u017ee usedle na letalo, ki nas bo odpeljalo na\u0161im vsakdanjim obveznostim naproti. V torek smo v ve\u010dernih urah prispele v “Tana”, glavno mesto. V svoj avtomobil nas je prijazno sprejel misijonar Jani Mesec, ki se te dni mudi v prestolnici, da sprejme in s sabo na jug odpelje novega misijonarja na Madagaskarju Staneta Kerina. Avtomobil smo delile \u0161e z dvema sestrama iz Janijevega misijona – tu se pa\u010d vsako pot izkoristi, da se avto napolni do zadnjega koti\u010dka in na cilju opravi \u010dim ve\u010d opravkov. Skoraj 900 km dolga pot brez avtocest pa\u010d ni nekaj, kar bi si \u017eelel po\u010deti prav pogosto, v torek smo v avtomobilu pre\u017eivele kar 16 ur (vsa \u010dast \u0161oferju Janiju!). V Ampitafaju nas je presenetilo prijazno vabilo star\u0161ev slovensko malga\u0161kega para, ki z nara\u0161\u010dajem \u017eivi v Sloveniji, da obi\u0161\u010demo njihovo restavracijo v Tanaju. Tako smo se v sredo odpravili k njim na obisk. Misijonar Jani se je prijazno ponudil, da nas spremi tudi tokrat, za kar smo neizmerno hvale\u017ene: ulice Antananariva so namre\u010d povsem neurejene, natrpane z avtomobili, tovornjaki, pe\u0161ci in \u017eivalmi. Povsod ob cesti le\u017eijo smeti, zrak pa je poln izpu\u0161nih plinov in smoga. Ljudje iz pode\u017eelja hodijo v mesta v upanju na lep\u0161e \u017eivljenje, vendar jih tu \u010daka \u0161e ve\u010dja beda. Dobiti redno pla\u010dano delo je tu zelo zahtevno. Prebili smo se v nekoliko bolj urejen predel mesta in zapeljali na parkiri\u0161\u010de prijetnega gosti\u0161\u010da, ki se je pred nami pojavil kot prava mala oaza. Star\u0161a sta nas sprejela tako toplo, kot da se poznamo \u017ee leta, povsem osupla pa sem bila, ko je na\u0161 gostitelj z nami \"\"<\/a>spregovoril v lepi sloven\u0161\u010dini! Pojasnil je, da je svoja \u0161tudijska leta pre\u017eivel v Ljubljani in Mariboru, kar je bilo v \u010dasu Jugoslavije za Malga\u0161e precej bolj enostavno, kot danes. Sedaj se pre\u017eivlja kot profesor na univerzi, \u017eena pa uspe\u0161no vodi lastno restavracijo. Postregli so nam z malga\u0161kimi specialitetami, prvi\u010d pa smo imele prilo\u017enost poiskusiti tudi malga\u0161ko vino. Pogovor je tekel o zanimivih \u017eivljenjskih zgodbah na\u0161ih gostiteljev, razmerah v glavnem mestu in dr\u017eavi … Presenetilo me je, da tudi malga\u0161ki \u0161tudentje od dr\u017eave prejemajo \u0161tipendije ne glede na ocene, \u010desar glede na izjemno slabo socialno skrb, ki smo ji bile pri\u010da tu, res nisem pri\u010dakovala. Velik problem pa predstavlja iskanje slu\u017ebe po zaklju\u010denem \u0161tudiju, saj med univerzami in zaposlovalci ni nobenih povezav. Prejele smo \u0161e nekaj prakti\u010dnih napotkov glede nakupa spominkov, nato pa se poslovile s trdnim namenom, da vsaj nekoliko popla\u010damo prijaznost in gostoljublje s ponovnim sre\u010danjem v Sloveniji, ko bosta naslednji\u010d obiskala sina z dru\u017eino. Ob odhodu lahko zapi\u0161em, da sem na Madagaskarju imela privilegij spoznati ogromno izjemnih, toplih, delavnih ljudi, ki jih bom v spominu ohranila kot zgled za svoje nadaljno delo in \u017eivljenje. Bila sem pri\u010da bedi in rev\u0161\u010dini, kot je doslej \u0161e nisem do\u017eivela, tak\u0161nih razmer nisem pri\u010dakovala. Hkrati pa sem u\u017eivala v lepoti narave, odli\u010dnih okusih, preprostosti in gostoljubnosti tukaj\u0161njega \u017eivljenja. Neizmerno hvale\u017ena sem, da me je Meta pred nekaj meseci pocukala za rokav, \u010de bi se ji pridru\u017eila na mini odpravi, od tu odhajam bogatej\u0161a, kot sem pri\u0161la (pa ne le za nekaj kokosov in ara\u0161idov, ki se skrivajo v kov\u010dku) :). Hkrati pa se veselim odhoda v na\u0161o lepo Slovenijo. Zato ker bo res lepo na letali\u0161\u010du po enem mesecu sko\u010diti dragemu v objem in ponovno sre\u010dati dru\u017eino in prijatelje. Ker je Slovenija zelena, \u010dista, v marsi\u010dem lepo skrbi za svoje prebivalstvo, ima vse lusksuzne stvari, kot so pitna voda, topel tu\u0161, elektirka in supermarketi. Pa tudi zato, ker sem bom spet vrnila k slovenski medicini, kjer se odpravlja vzroke in ne simptomov, kjer specialisti prevzamejo delo, ko tvoje znanje odpove, kjer se v ambulanti ne sre\u010duje podhranjenih ljudi in imajo otroci s posebnimi potrebami prihodnost. Deliti \u017eivljenje Malga\u0161ev za mesec dni je bila ob\u010dasno te\u017eka, v glavnem pa lepa dogodiv\u0161\u010dina. Nekaj povsem drugega pa je ostati tu biti bitko vsakdana s tukaj\u0161njimi ljudmi. Zato z ob\u010dudovanjem kli\u010dem obilo blagoslova vsem zdravnikom, misijonarjem in dobrim ljudem, ki ostajajo tu. Hvala – misaotra!<\/div>\n
<\/div>\n
Eva<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sedim pred hi\u0161o v Akamasoi, kjer smo z ekipo pred 4 tedni za\u010denjale malga\u0161ko pustolov\u0161\u010dino in se \u010dudim, kako hitro so minili. \u010ce pa pravijo, da gre na Madagaskarju vse “mura mura” – po\u010dasi … \u010cez nekaj ur se bomo \u017ee usedle na letalo, ki nas bo odpeljalo na\u0161im vsakdanjim obveznostim naproti. V torek smo …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3187,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[37],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3185"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3185"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3185\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3191,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3185\/revisions\/3191"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3187"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3185"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3185"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3185"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}