![\"\"](\"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/wp-content\/uploads\/2018\/10\/20180929_170203-e1538559361323.jpg\")
<\/a>nebo nad oceanom \u010drno, \u017ee so padale prve kaplje … Ravno prav nam je pri\u0161la tam cerkev, v katero smo se zatekli in bili tako \u0161e pri ma\u0161i. Naliv zunaj je povsem preglasil glasnega pridigarja … Po koncu ma\u0161e smo pri\u0161li ven – samo sonce, nikjer ve\u010d niti obla\u010dka! Te\u017eko nam je bilo okoli 16h popokati nahrbtnike in iti proti domu. Na poti so bili pred nami ves \u010das spet temni oblaki, zadnji del poti pa se je ulilo … Za\u010delo se je temniti, pot se je spremenila v blatno brozgo, zaradi vetra so dale de\u017ene kaplje ob\u010dutek igel … Zadnji del poti nam ni preostalo drugega, kot da de\u017e preglasimo s petjem in na stojnici, \u017ee v Matangi, za prvo silo kupimo slastne vro\u010de pohane banane. \ud83d\ude42 A ve\u010dera s prihodom domov \u0161e ni bilo konec, Timotej je namre\u010d praznoval rojstni dan …<\/p>\nV ponedeljek pa sva z Evo krenili \u0161e na zadnjo etapo najinega pe\u0161 maratona – do 10 km oddaljene ceste iz Manambondra, kjer naju je pobral Jani. \u010cez dve uri vo\u017enje smo se \u017ee sre\u010dali z mami in Doro v Vaingaidranu.<\/p>\n
Te dni je bilo ob hoji in pogovoru s prijatelji malenkost ve\u010d \u010dasa za premi\u0161ljevanje o minulih tednih.<\/p>\n
Minili so \u0161e hitreje, kot sem pri\u010dakovala. Ravnokar smo se po isti cesti vozili na jug, polni vznemirjenja, pri\u010dakovanj, strahov … Veliko se je zgodilo. Potreben bo \u010das, da nekatere dogodke in primere bolnikov \u0161e predelamo. Vsak dan smo spoznavali nove vidike malga\u0161ke kulture, a vseeno nas miselnost malga\u0161ev in njihov sistem \u0161e vedno presene\u010data. Na primer, kako mo\u010dno je \u0161e prisotna njihova tradicionalna duhovnost. Verjamejo v razne vra\u017ee in to celo redovne sestre! Znova me je danes presenetil tudi primer mo\u010dno usidrane korupcije – zaradi soseda, ki bi rad zemljo in pla\u010da \u017eendarjem, da te odpeljejo, lahko obti\u010di\u0161 v zaporu ve\u010d let, saj sodni postopki potekajo izredno po\u010dasi. Izid pa je odvisen od denarja … V \u010dasu priprtja veliko zapornikov umre, saj je npr. v zaporu v kraju kjer smo prespali, \u010dez 1000 zapornikov, \u010deprav jih je uradno 170. Enoli\u010dno hrano dobijo le enkrat na dan …<\/p>\n
En vidik malga\u0161ke kulture, na katerega se nam \u0161e ni uspelo privaditi, je tudi zdravstvena oskrba. Te\u017eko je nam Evropejcem, ki smo navajeni na solidarnostni sistem zdravstvenega zavarovanja, sprejeti, da so za ljudi, ki si ne morejo privo\u0161\u010diti zdravljenja, usodne \u017ee najbolj banalne bolezni. In pa nedostopnost – bolniki, ki bi jih pri nas pripeljal re\u0161ilec, tu prehodijo ve\u010d 10 km do dispanzerja. Ali pa jih nesejo doma\u010di v ‘ambulance gasy’. Problem nastane tudi, ko mora iti bolnik v bolnico v ve\u010dje mesto za zdravljenje ali nadaljnjo diagnostiko. Janez je trenutno edini voznik v Ampitafaju, a niti v Vaingaidranu nimajo npr. kirur\u0161kega zdravljenja. Bolnika, ki je rabil amputacijo noge, so tako odpeljali v Farafangano, dobrih 6 ur vo\u017enje stran. \u0160e en primer pa je bolnica, stara 18 let, pri kateri smo ugotovili nemerljivo visok krvni sladkor. Pri\u0161la je prej\u0161nji teden, rabila bo inzulin, za celo \u017eivljenje. Najprej smo \u017ee mislili, da zanjo ni dolgoro\u010dne re\u0161itve, saj menda ni bilo inzulina nikjer drugje kot v glavnem mestu, ki je za preproste va\u0161\u010dane pa\u010d nedostopno. Nato smo vseeno izvedeli, da obstaja neko dru\u0161tvo diabetikov tudi v Fianarantsuji, dan vo\u017enje oddaljenem mestu. Dru\u017eina se je, po posvetu s celo rodbino, odlo\u010dila za zdravljenje.<\/p>\n
Te\u017eko nam je bilo sprejeti tudi usodo pacientov, pri katerih smo sumili na raka ali pa cerebralno paralizo. Nemo\u010dne smo se po\u010dutile tudi pri pacientih, sploh otrocih, z veliko vranico in jetri ter bole\u010dinami v trebuhu, katerim ‘pili-kaka’ (zdravilo proti glistam) ni pomagalo. Rabili bi poglobljeno diagnostiko in ne zgolj simptomatskega zdravljenja.<\/p>\n