{"id":3141,"date":"2018-09-17T20:11:16","date_gmt":"2018-09-17T19:11:16","guid":{"rendered":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/?p=3141"},"modified":"2018-09-17T20:11:16","modified_gmt":"2018-09-17T19:11:16","slug":"8-dan-ampitafa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/2018\/09\/17\/8-dan-ampitafa\/","title":{"rendered":"8. dan Ampitafa"},"content":{"rendered":"

Zbudim se, ker je nekje glasno zakikirikal petelin. Pogledam na uro, 4.00. \u0160e ena ura in se bo zdanilo. A ne morem ve\u010d zaspati. Misli mi uhajajo k dogodkom prej\u0161njih dni.
\nPredv\u010deraj\u0161njim popoldne je mo\u017eak 40-ih let, ki je le\u017eal v na\u0161i mali bolni\u0161nici, ki premore 6 postelj za odrasle in 6 za otroke, ponovno obilno zakrvavel iz \u017eelod\u010dne razjede. Damo mu terapijo, vstavimo sondo. Janez je takoj pripravljen, da ga peljemo v bolni\u0161nico, da bo prejel transfuzijo. V Vaingandrano, ki je 59 km oddaljen od na\u0161ega misijona. Sama se odlo\u010dim, da grem zraven. Ko smo imele doma predstavitve na\u0161e odprave, smo vedno povedale, da se do bolnice vozi 4 do 6 ur po izredno slabi cesti. A te poti in te ceste, si v resnici nisem mogla predstaljati. 4 ure v lepem vremenu, ve\u010d v slabem, premetavanja v na\u0161em terenske re\u0161ilnem vozilu, butanja ob skale, globokih lukenj, ob katerih si nisem predatavljala, da bi sama zmogla zapeljati \u010dez. Kako je \u0161ele bolniku. Sedim spredaj, ob Janezu, zadaj le\u017ei bolnik, ob njem tehnik Maefa (kako sem hvale\u017ena, da je \u0161el zraven), trije svojci ter \u0161e dva delavca na misijonu, na strehi drva, lonci, ob postelji ri\u017e, \u017eivi pi\u0161\u010danci, ki glasno za\u010divkajo ob vsakem ovinku. Slednje so svojci dobili od drugih v Ampitafaju v znak solidarnosti. S to nujno opremo bodo spremljali svojca v bolni\u0161nici. Bolniku se na poti stanje kmalu ponovno poslab\u0161a, moramo se ustaviti, sondo odstranimo, zdi se, da ga bolj moti, kot mu koristi. Gremo naprej, ponovno se ustavimo. Posoda, v katero med postanki bruha, je polna krvi, a je je smemo zavre\u010di, Janez pove, da je za doma\u010dine kri izvor \u017eivljenja. Bi ga peljala raj\u0161i domov umret, a sam \u017eeli nadaljevati pot. 5 ur potrebujemo do bolnice, v avtu se me\u0161ajo razli\u010dne vonjave. Tudi meni se obleka lepi na ko\u017eo. \u0160e \u017eivega pripeljemo do bolnice, a kasneje izvemo, da se je za tem kmalu poslovil. Janez za tem spleza na streho avta, zme\u010de na tla njihova drva, svojci prenesejo ostale stvari. Obrnemo se proti domu. Prej \u0161e nekaj postankov v mestu, tudi pot nazaj je treba izkoristiti z novimi potniki in zalogami hrane. Pot nazaj mi hitreje mine, ostali potniki ne razumejo najinih globokih pogovorov v sloven\u0161\u010dini, za katere sem Janezu zelo hvale\u017ena. Itak vsi zaspijo. Ob enih pono\u010di zapeljemo na veliko dvori\u0161\u010de misijona Ampitafa. Ob treh zjutraj nas zbudi sestra za drugo pacientko …<\/p>\n

\"\"<\/a>
dav<\/figcaption><\/figure>\n

Odkar smo tu, skoraj ne mine dan, da ne bi bili pred novimi dilemami, situacijami, ki so nam tuje.<\/p>\n

Zunaj se za\u010denja daniti, pod na\u0161im oknom za\u010dnejo cepiti drva, da zakurijo na preprostem ognji\u0161\u010du in skuhajo ri\u017e za svojce. Z bolnikom se namre\u010d pogosto preseli cela dru\u017eina, ki skrbi zanj. Ne morem ve\u010d zaspati, mislim tudi na novorojenko, drobno deklico po rizi\u010dni nose\u010dnosti in porodu, za katero smo za\u010deli skrbeti \u017ee prvi dan ob prihodu. Smo naredili vse zanjo? Tretjo no\u010d je umrla in so jo odnesli. \u0160e vedno vidim mamine o\u010di zjutraj, njeno bole\u010dino … Pa de\u010dek s hudo dihalno stisko ob prihodu – ko smo \u017ee mislili, da se mu je obrnilo na bolje, mu je saturacija ponovno padla. Ker nam ni uspelo malemu nastaviti intravenskega kanala, smo za pomo\u010d hvale\u017eni diplomiranemu tehniku Alja\u017eu, \u010dlanu medicinske odprave v Matangi, ki se je ta vikend oglasila pri nas. In deklica, ki je ob prihodu v dispanzer tehtala 2900 g v starosti 4 mesecev in je sedaj tu, Eva in Meta se trudita zanjo. V\u010deraj je imela hude kr\u010de in drisko, njena prebavila te\u017eko zmorejo prebaviti vso dodatni hrano. Kaj nam bo prinesel dana\u0161nji dan? Zaupamo, da bo vse v redu. Hvale\u017ene smo, da smo lahko tu, da od blizu vidimo \u017eivljenje doma\u010dinov, ki ni lahko, in delo vseh, ki se trudijo zanje. Kapo dol tudi pred tukaj\u0161njim osebjem, posebno pa pred Janezom. Njegovo vodilo je: “Iti do konca s svojimi mo\u010dmi, \u010de te drugi potrebuje.”<\/p>\n

Ida<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zbudim se, ker je nekje glasno zakikirikal petelin. Pogledam na uro, 4.00. \u0160e ena ura in se bo zdanilo. A ne morem ve\u010d zaspati. Misli mi uhajajo k dogodkom prej\u0161njih dni. Predv\u010deraj\u0161njim popoldne je mo\u017eak 40-ih let, ki je le\u017eal v na\u0161i mali bolni\u0161nici, ki premore 6 postelj za odrasle in 6 za otroke, ponovno …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3142,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[37],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3141"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3141"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3141\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3144,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3141\/revisions\/3144"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3142"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3141"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3141"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3141"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}