{"id":3135,"date":"2018-09-11T22:37:39","date_gmt":"2018-09-11T21:37:39","guid":{"rendered":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/?p=3135"},"modified":"2018-09-11T22:39:03","modified_gmt":"2018-09-11T21:39:03","slug":"drugi-dan-v-ampitafaju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/2018\/09\/11\/drugi-dan-v-ampitafaju\/","title":{"rendered":"Drugi dan v Ampitafaju"},"content":{"rendered":"

Drugi dan v Ampitafaju je za nami. \u010cas mineva noro hitro. Z vsako uro prihajajo nova presene\u010denja, vtisov je ogromno tudi zame, \u010deprav sem \u017ee bila tu.<\/p>\n

V Ampitafa smo sre\u010dno prispeli v nedeljo zve\u010der, pot od Vaingaindrana do novega za\u010dasnega doma pa je bila pa\u010d tipi\u010dna za tukaj\u0161nje kraje. Nekateri odseki so izgledali popolnoma neprevozni, a za Janeza ma\u010dji ka\u0161elj. Dora pravi, da se je po\u010dutila, kot bi bila v zabavi\u0161\u010dnem parku. \ud83d\ude42<\/div>\n
V\u010deraj so nas \u017ee zgodaj zbudili petelini pod oknom ter zvok tol\u010denja ri\u017ea (ki sva ga z Evo zamenjali za tapkanje ko\u0161arkarske \u017eoge :)). Dan smo si nameravale vzeti za organizacijo vseh zdravil in materiala iz kov\u010dkov ter kontejnerja, a na koncu sva se tega dela lotili le z Doro, \u017ee kmalu pa je tudi mene mami poklicala v porodni\u0161nico, kjer je med pregledom novorojen\u010dkov (v edini sobi porodni\u0161nice jih je le\u017ealo kar osem, nov rekord!) odkrila dete, ki je bilo v bolj slabem stanju; rojena je bila z vakuumom ob polihidramniju, nato je ve\u010dkrat bruhala… Eva je \u0161la \u017ee prvi dan v ambulanto\u00a0in opazovala tukaj\u0161nji sistem ter Malga\u0161injo dr. Vero pri delu. Vmes smo vseeno uspele u\u017eivati v slastnih obrokih kuharice Janevier, si izmenjati par besed z doma\u010dini in delno usposobiti internet na telefonih (ki pa dela, kakor veter zapiha, zato se \u017ee vnaprej opravi\u010dujemo za neredno poro\u010danje ;)).<\/div>\n
Danes smo delale v porodni\u0161nici in ambulanti ter\u00a0\u0161e do konca uredile zdravila.\u00a0Ker bomo jutri za\u010dele delati same, smo dr. Vero postavljale kup vpra\u0161anj. Zaradi na\u0161e prisotnosti v ambulanti je v \u010dakalnici nastala prava gne\u010da. \ud83d\ude42 Je pa tukaj\u0161nji na\u010din dela res takooo druga\u010den od na\u0161ega! Zdravljenje je v ve\u010dini simptomatsko, saj je diagnostika zelo omejena. \u010ceprav bi marsikaj naredile druga\u010de kot tukaj\u0161nja zdravnica, vedno bolj vidimo, da dela najbolje mo\u017eno v dani situaciji. Meni osebno je najte\u017eje sprejeti omejenost tukaj\u0161njih mo\u017enosti – novorojenka, ki smo jo v\u010deraj posku\u0161ali zdraviti, je v vedno slab\u0161em stanju; verjetno ima kak\u0161no prirojeno napako prebavil, ki je tudi v najbli\u017eji bolnici ne bi mogli odpraviti. In tako le le\u017ei, \u017eelimo si, da bi jedla in jokala …<\/div>\n
\n

Sedaj smo po ve\u010derji, sedim zunaj in ob pisanju poslu\u0161am raznovrstne zvoke tropskega gozda, Dore, ki igra flavto, ter otroka, ki \u017ee kako uro poje sam sebi. \ud83d\ude42 Ne vemo, kaj nam bodo prinesli naslednji dnevi. Oziroma \u017ee ta no\u010d – pri\u010dakujemo namre\u010d en porod. Danes smo vse plastenke v Ampitafa napolnili z vodo, saj je zatem popoldan zmanjkalo podtalnice, tu okoli pa ni drugega kot divjina (pa ravno, ko sem si nameravala oprati lase in cunje! :P). A ravno ta negotovost nas prisili, da zaupamo. Ni veliko v na\u0161ih rokah. Vidim pa, kako pomembno je, da smo ekipa – da imamo drug drugega. Za posvet, tola\u017ebo in smeh.<\/p>\n

Meta<\/p>\n

\"\"<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Drugi dan v Ampitafaju je za nami. \u010cas mineva noro hitro. Z vsako uro prihajajo nova presene\u010denja, vtisov je ogromno tudi zame, \u010deprav sem \u017ee bila tu. V Ampitafa smo sre\u010dno prispeli v nedeljo zve\u010der, pot od Vaingaindrana do novega za\u010dasnega doma pa je bila pa\u010d tipi\u010dna za tukaj\u0161nje kraje. Nekateri odseki so izgledali popolnoma …<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":3137,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[37],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3135"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3135"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3135\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3139,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3135\/revisions\/3139"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3137"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3135"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3135"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3135"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}