Slovenski misijonarji in misijonarke so na Madagaskarju naredili veliko dobrega. In gotovo je, da \u0161e vedno delajo, \u010deprav je veliko tega narejenega na skrivnem in prepu\u0161\u010deno Bo\u017eji sodbi in spominu tistih, ki jim je bilo pomagano. Za vso dobroto lahko re\u010demo skupaj z evangelistom Janezom: \u00bb\u010ce bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obse\u010di knjig, ki bi bile napisane.\u00ab ( Jn 21,25) Vsekakor pa je prav, da se dotaknemo dela misijonarja Petra Opeke, katerega delo je dobilo pla\u010dilo v mnogih svetlih in nasmejanih o\u010deh najrevnej\u0161ega sloja prebivalstva na Madagaskarju. \u00bbNisem mogel ostati miren pred to rev\u0161\u010dino, ki kli\u010de usmiljenje in pravico do nebes.\u00ab Otroci na smeti\u0161\u010du Peter je spoznal, da sam ne bo kos temu morju zla. Okoli sebe je za\u010del zbirati nekdanje some\u0161\u010dane iz Vangaidrana, ki so \u0161tudirali v glavnem mestu. Skupaj so za\u010deli obiskovati ljudi in spoznavati njihovo bedo, ter posku\u0161ali najti re\u0161itve. Da bi imel njihov trud solidnej\u0161o, resnej\u0161o podlago, je Peter skupaj s temi \u0161tudenti ustanovil humanitarno zdru\u017eenje Akamasoa, kar pomeni \u00bbDobri prijatelji\u00ab. Leta 1990 je bilo zdru\u017eenje uradno priznano pred dr\u017eavo. Cilji zdru\u017eenja so bili v okviru skopo odmerjenih sredstev, naslednji: Trideset let delovanja zdru\u017eenja Akamasoa Vir: https:\/\/www.mohorjeva.org\/images\/upload\/2019\/05\/17883_Lunel_2019_-_Mesto_upanja_Petra_Opeke_PL.pdf<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/wp-content\/uploads\/2019\/08\/slika1.jpg\")
<\/a><\/p>\n
\n<\/a><\/p>\n
\nPeter je pobli\u017ee spoznal kruto usodo zapostavljenih reve\u017eev z obrobja glavnega mesta Antananariva, ko je bil leta 1989 preme\u0161\u010den iz Vangaidrana za ravnatelja bogoslovcev Misijonske dru\u017ebe v Antananarivo. Bivanje v mestu mu je prikazalo te ljudi v popolnoma druga\u010dni lu\u010di, kakor jih je bil vajen videti prej, ko jih je sre\u010deval le za trenutek ob potovanju proti jugu. Stiska ljudi mu je odprla pogled in srce. Odlo\u010dil se je, da se bo posvetil tem ljudem in jim posku\u0161al pomagati. Voljo mu je vdahnila tudi odobritev kardinala Victorja Razafimahatratrija, katerega je prosil za blagoslov.
\nOdpravil se je v predmestje Antananariva v predel z imenom Ambohimahitsy. Reve\u017ee je tja spravila oblast, da bi ne bili nadle\u017eni v samem sredi\u0161\u010du mesta. V tem kraju so si ljudje postavili zasilna bivali\u0161\u010da iz kartona, lepenke, \u2026 Za Petra je bil to pravi apokalipti\u010dni prizor. Ljudje so se pre\u017eivljali tako, da so hodili vsak dan na mestna odlagali\u0161\u010da smeti in tam iskali ostanke hrane ali druge stvari, ki bi se jih dalo prodati.
\nPedro takole opi\u0161e svoje sre\u010danje s temi ljudmi: \u00bbMeseca maja 1989 sem se prvi\u010d povzpel na Macolline pri Ambohimahitsy, in sem na lastne o\u010di videl ne\u010dlove\u0161ke razmere v katerih so \u017eiveli ti ubogi ljudje. Ob vsem tem sem bil mo\u010dno ogor\u010den in notranje pretresen. To so vendar ljudje! Za nas kristjane bratje! Nisem se mogel sprijazniti z mislijo, da so nepreklicno izgubljeni in da za nje ni nobene re\u0161itve, nobenega upanja ve\u010d. Od tedaj sem ve\u010dkrat prihajal med nje in bolj od blizu spoznal njihove stiske. Spominjam se prvega sre\u010danja z njimi. Moral sem se plaziti po tleh, da sem mogel priti v njihova bivali\u0161\u010da, v njihove bajtice iz cunj in lepenke.\u00ab
\n<\/a><\/p>\n
\nPeter jim je obljubil, da bi jim posku\u0161al najti zemljo za obdelovanje, \u010de bi hoteli delati, z velikimi te\u017eavami je preskrbel dr\u017eavno zemljo v 70 km oddaljenem kraju Antolojanahary. Od 200 dru\u017ein, ki se jih je v za\u010detku prijavilo za odhod, se jih je ob odhodu polovica premislila. Tako se je za\u010dela pot do bolj\u0161ega \u017eivljenja, do povrnitve \u010dlove\u0161kega dostojanstva ljudem, ki niso prepoznali niti lastnega obraza..<\/p>\n
\n– materialno in moralno pomagati najbolj ubogim;
\n– ubogim dru\u017einam omogo\u010diti, da pridejo do dostojnega stanovanja;
\n– pospe\u0161evati humanitarni in gmotni napredek.
\nZa zastavljene cilje pa so bila potrebna tudi gmotna sredstva. Peter se je obrnil po pomo\u010d k mnogim dobrodelnim organizacijam iz razvitega sveta.
\nS trdim in vztrajnim delom dru\u0161tva Akamasoa in ljudi \u2013 smeti\u0161\u010darjev in vseh drugih reve\u017eev glavnega mesta, s pomo\u010djo mnogih dobrodelnih organizacij in ljudi dobre volje je v desetih letih nastalo delo, ki mu v svetovnem merilu te\u017eko najdemo primerjavo.
\nMatija Nared.
\nVir: http:\/\/www.madagaskar.missio.si\/index.php\/slovenski-misijoni\/akamasoa-pedro-opeka<\/p>\n
\nPeter Opeka CM na Madagaskarju \u017ee ve\u010d kot \u0161tirideset let dela z najrevnej\u0161imi. Z njimi je leta 1989 ustanovil zdru\u017eenje AKAMASOA \u2013 DOBRIPRIJATELJI. Iz odlagali\u0161\u010da odpadkov je zraslo mesto upanja, v katerem ve\u010d kot 25.000 ljudi \u017eivi skupaj kakor bratje in sestre. To ljudstvo ima glasove in obraze. Pierre Lunel, ki \u017ee ve\u010d let zvesto spremlja in popisuje delovanje Petra Opeke, se je sre\u010dal s tamkaj\u0161njimi \u017eenskami in mo\u0161kimi. S svojim spo\u0161tovanjem si je pridobil njihovo zaupanje in prisluhnil je njihovim zgodbam. Te so pogosto neprijetne; v njih se prepletajo trpljenje, veselje, rane, uspehi, padci in vstajenja. Neny, Jacqueline, Ratrata, Felana, gospodi\u010dna Bao, Z\u00f4, Suzanne in drugi so izkusili skrajno rev\u0161\u010dino: zaradi zaplate zemlje, ki jim ni ve\u010d nudila pre\u017eivetja; ciklona, ki jim je odpihnil dom; nasilnega in zapitega mo\u017ea, ki je zapustil \u017eeno in otroke … V Akamasoi so z delom v kamnolomu, v \u0161olski menzi, kot zidarji, vodje varnosti … ponovno odkrili svoje dostojanstvo. Njihovim otrokom so se obetali prestopni\u0161tvo, mamila in prostitucija. Vendar so se tej usodnosti uprli. Danes so zdravniki, vzgojiteljice, in\u017eenirji, profesorice, socialni delavci. Pokon\u010dni ljudje!<\/p>\n