V letih 2005 do 2007 je v Ampitafa za\u010dela nastajati nova naselbina. Pedro Opeka se je skupaj s svojo humanitarno ustanovo odlo\u010dil tu postaviti bolnico, porodni\u0161nico in \u0161olo. V mislih je imel osnovno strukturo za uspe\u0161no socialno delo tega zelo revnega obmo\u010dja, ki le\u017ei na jugovzhodnem delu Madagaskarja.
\nPogosto me obiskovalci iz Slovenije ali gostje Akamasoe vpra\u0161ajo, kako je do te ustanove pri\u0161lo.
\nLeta 2003 sem Matango prepustil Janezu Mescu, ki je \u017ee dobro znal malga\u0161ki jezik. Ob sebi pa je imel se lai\u0161kega misijonarja Matija Nared, ve\u0161\u010dega \u0161tevilnih del na misijonu. Preselil sem se na izpraznjen misijon Ranomena.
\n\u017de pred tem mi je Pedro poslal star buldo\u017eer na gosenicah, ko je videl, da rad gradim ceste. Z ljudstvom na obmo\u010dju ju\u017eno od Ranomene smo se za\u010deli dogovarjati kako bi pe\u0161 stezice zamenjali s cesto, ki bo prinesla ve\u010dje spremembe v korist va\u0161\u010danov. Doma\u010dini so mi olaj\u0161ali to delo z nasveti in svojim delom. V manj kot treh mesecih smo se prebili do kraja, ki se imenuje Ampitafa. Tu smo zaradi te\u017eje okvare na stroju pre\u017eiveli ve\u010d dni, saj smo bili namenjeni vse do kraja Vohitrapanefy. Obmo\u010dje Ampitafa so okoli\u010dani koristili za pa\u0161o govedi. Ampitafa torej pomeni v malga\u0161kem jeziku \u2013 na oni strani, kjer se privadi\u0161. Ogledal sem okolico in hitro odkril velike mo\u017enosti. Slapovi, ne samo lepota, ampak tudi mo\u017enost za malo hidroelektrarno. Pedro je spremljal moje delo. Vpra\u0161al me je, kak\u0161ne so potrebe v teh krajih. Na kratko sem povedal o te\u017eavah krajanov, ki so pogosto tarnali zaradi \u0161tevilnih smrti \u017eena na porodu, v\u010dasih pa so izgubili kar oba, mamo in otro\u010di\u010dka. Pedro si je vzel nekaj \u010dasa, da skupaj z Akamasoa razmislijo o na\u010dinu pomo\u010di za na\u0161e va\u0161\u010dane. Zelo hitro je padla odlo\u010ditev in Pedro mi sporo\u010di zelo na kratko: \u201cDali ti bomo porodni\u0161nico in tudi bolnico, pa \u0161e osebje ti bomo dali\u201d. To sporo\u010dilo me je kar prevzelo, in ponudila se mi je mo\u017enost za novo obliko misijonskega dela.
\nV nekaj letih je Pedro zgradil v Ampitafa deset in ve\u010d zidanih hi\u0161. To gradbi\u0161\u010de je skoraj tiso\u010d kilometrov stran od centra Akamasoe. Sam zaradi \u0161tevilnih dol\u017enosti in razdalje ni uspel priti na ta kraj, zato je ob\u010dasno poslal gospodi\u010dno Honorine, podpredsednico humanitarne ustanove in \u0161oferja Morisa, ki sta vedno pripeljala kaj od opreme za bolnico.
\nAmbulanta dnevno nudi pomo\u010d od 35 pa do 110 bolnikom. V bolni\u0161ko oskrbo dnevno sprejemamo bolnike. Nekatere prinesejo iz oddaljenih krajev, saj pokrivamo potrebe ljudi v \u0161estih ob\u010dinah z preko 80.000 prebivalci. Porodni\u0161nica pomaga letno od 217 do 231 otrokom pri rojstvu. Ob\u010dasno pa je treba zaradi te\u017ekega poroda odpeljati porodnico na kirurgijo. Teh nujnih vo\u017eenj je ve\u010d kot deset letno, v\u010dasih se zgodi, kar dvakrat v enem dnevu. Hvale\u017eni smo MIVA Slovenije, ki nam pomaga do re\u0161evalnega vozila. Nujnih vo\u017enji je pa kar veliko, zato imamo dva \u0161oferja. Pogosten razlog za urgenten odvoz je odlaganje zdravljenja ali pa so obiskali vra\u010da, ki jim je do zadnjega dajal upanje na \u010dude\u017eno mo\u010d, s katero se bo izkazal in s tem posesal njihovo premo\u017eenje. Kot zakleto. Vra\u010d ljudem zamegli pamet in ko je stanje obupno, poskusijo \u0161e v bolnici. Tako se nam nalo\u017eijo breme in kar pogosto tak bolnik izdihne pred na\u0161imi o\u010dmi. Pa me pokli\u010dejo za krst v sili.
\nNajve\u010dja umrljivost otrok je \u0161e vedno zaradi malarije in parazitov. Velikanske razdalje in pomankanje zdravil v dr\u017eavnih ambulantah oziroma odsotnost odgovornega zdravstvenega delavca. Vsled tega smo v na\u0161i bolnici morali pove\u010dati \u0161tevilo zdravstvenega osebja, da zagotovimo ustrezno pomo\u010d bolnikom.
\nVzporedno z odprtjem bolni\u0161nice 15. Marca 2007, smo odprli tudi osnovno \u0161olo \u2013 petletko. Poskusili smo navdu\u0161iti star\u0161e, naj po\u0161ljejo otroke. Ena od osnovnih zahtev projekta Akamasoa je \u0161olanje otrok. Za\u010detek je bil te\u017eak. Danes pa imamo \u017ee prve maturante. Bogu hvala za vse to.
\nTudi versko se je v okolici za\u010delo premikati na bolje. Veliko te\u017eav povzro\u010dajo ljudska sodi\u0161\u010da in vpliv lokalnih politikov. Po\u0161tenje so zamenjali za denar in kdor denarja nima, je dvojno udarjen. Kazni so stra\u0161no visoke. Navadno je kazen za majhno krajo ali pa za prepir glede meje ri\u017eevega polja, \u017ee eno govedo. Tisti, ki ima premo\u017eenje si tudi upa izzivati, ker bo imel tudi za podkupnino. Primeri ma\u0161\u010devanja vodijo v skrajnost. Navadno izberejo za \u017ertev najbolj nedol\u017eno osebo (posilstvo). Vse to ote\u017eko\u010da evangelizacijo. Marsikaj je bilo dose\u017eenega v zadnjih letih prav zaradi u\u010dinkovitega zdravstva in socialnega dela. Mno\u017eica je zdravega razuma, \u017eivi pa v strahu in pod stalnim pritiskom ljudskih sodnikov, lokalnih politikov in vra\u010dev. \u0160e dobro, da jim uspe se prebijati iz dneva v dan. Pride obdobje, ko mnogi nimajo niti za sol. Take ljudi je pa res treba braniti. V\u010dasih je treba nastopiti z osebnim posegom. Biti odlo\u010den in se upati v sr\u0161enje gnezdo je pa posebna milost. To je energija iz vere v \u017eivega Boga in zaupanje v mo\u010d molitve mno\u017eice ljudi dobre volje. Pa \u0161e eno. Lahko se je meni spustiti na stran zatiranih, ko imam v zaledju mo\u017ea z imenom Pedro Opeka in vse delo, ki ga opravlja mo\u010dna roka usmiljenja, to je Akamasoa. Brez vsega tega bi bil hitro mrzel. Lokalni politiki so ve\u010dkrat posku\u0161ali diskreditirati delo misijonarja. Treba je trmasto vztrajati ter vedeti da sta na na\u0161i strani Bog in \u010das, ki dvigneta na svetlo vse.
\nDolgoletna \u017eelja se mi je uresni\u010dila. V prvi polovici decembra smo obhajali petdeseto obletnico prihoda slovenskih misijonarjev v \u0161kofijo Farafangana. Med prvimi je tudi za\u010del to delo Pedro, takrat \u0161e kot brat Lazarist. Po mogo\u010dnem slavju v takratnem sredi\u0161\u010du slovenskega misijona Vangaindrano, je s sodelavci obiskal tudi nas v Ampitafa. Pri\u010dakala ga je mno\u017eica navdu\u0161enih krajanov, otroci ter u\u010denci osnovne in ni\u017eje srednje \u0161ole ter osebje, ki opravlja svoje delo v tej lokalni ustanovi Akamasoe v Ampitafa. Rajanje, govori in praznovanje je trajalo dva dni. Pedrotove besede bi lahko strnili v moto: \u201d Pojdi in tudi ti tako delaj\u201d. Zgled je dan, ne da se mu \u010dudimo, ampak da to delo nadaljujejo na\u0161e roke in dobra volja vseh.
\nBesede, ki jih je Pedro namenil o\u017ejemu krogu, torej sodelavcem v zdravstvu in \u0161olstvu, so nam okrepile voljo za naprej. Pozornost posamezniku je izjemna odlika na\u0161ega misijonarja Pedrota. Z velikim zanimanjem in razumevanjem prisluhne osebju, ki dela na tako od civilizacije odrezanem obmo\u010dju. Skratka, bilo je enkratno. Bogu hvala!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V letih 2005 do 2007 je v Ampitafa za\u010dela nastajati nova naselbina. Pedro Opeka se je skupaj s svojo humanitarno ustanovo odlo\u010dil tu postaviti bolnico, porodni\u0161nico in \u0161olo. V mislih je imel osnovno strukturo za uspe\u0161no socialno delo tega zelo revnega obmo\u010dja, ki le\u017ei na jugovzhodnem delu Madagaskarja. Pogosto me obiskovalci iz Slovenije ali gostje …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/27"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=27"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/27\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3266,"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/27\/revisions\/3266"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ampitafa2018.misijon-madagaskar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=27"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}